četrtek, 17. november 2011

Vtisi učencev in ustvarjanje v 4. B

ZGODIL SE JE POTRES ...

Bilo je v sredo pri matematiki. Kar naenkrat se je po zvočniku zaslišal zvok potresa. S sošolko sva se skrili pod mizo. Ko je potres prenehal, smo z učiteljico šli na igrišče. Prišli so gasilci in rešilci, ker sta v šoli ostala dva otroka, v zgornji učilnici pa je zasulo učitelja Tineta. Gasilca sta vzela dolgo lestev in rešila učitelja, druga dva gasilca pa sta rešila otroka. Na srečo je bila to samo vaja . Potem smo šli še v klicni center 112. Pokazali so nam, kako sprejemajo obvestila o nesrečah in potek reševanja. Imajo veliko televizij in računalnikov. Sošolec Dejan se je pogovarjal z uslužbencem z voki tokijem. Bilo je zanimivo.                                                                          
VITA MARTINEC

Ko smo imeli matematiko, je po zvočniku začelo nekaj zvoniti.  Mislila sem, da je pokvarjen zvočnik, pa je zaklical eden od mojih sošolcev: »Potres!« Takrat smo se skrili pod mize in ob vrata. Edino Martin je še skakal po celem razredu, kam bi se skril. Ko je nehalo zvoniti, smo se prešteli in pogledali, če kdo manjka. Vzeli smo ključ in šli pred glavni vhod šole. V šoli je ostal samo učitelj Tine, ki je imel poškodovano nogo. 
ANA ARSENIĆ 

V sredo je kar sredi pouka začel iz zvočnikov prihajati čuden zvok potresa. Najprej smo se morali skriti pod mize ali ob podboje, nato smo se prešteli in zapustili šolo. Nekaj oseb je še ostalo v šoli, a kmalu so prišli reševalci in jih rešili.
Vrnili smo se v šolo in izpolnili anketo, saj je bila le potresna vaja. Nadaljevali smo s poukom, saj smo imeli še veliko dela s potresom.
Reševalci so nam pokazali reševalne pse, ki so lahko našli osebo tako, da so jo zavohali. To mi je bilo zelo všeč. Nato smo šli v klicni center, kjer imajo veliko kamer. Tam so nam povedali, kako  s posebnimi voki-tokijji  reševalce obvestijo   o nesreči . Povedali so nam, da so lažni klici  kaznivo dejanje in v tem letu ni bilo še nobenega.
Tisti dan mi je bil zelo zanimiv in rad bi ga ponovil še kdaj. 
TJAŠ AJDOVEC 

Naenkrat, sredi matematike, smo zaslišali po zvočniku potres. Skril sem se pod obok vrat. Eni so se skrili pod mize, nekateri pa so se stisnili k steni. Če  bi ta potres bil  resničen, ne vem, če bi  ostali živi. Če bi bil pri nas tak potres kot  na Kitajskem in v Turčiji, pa sigurno ne bi ostali živi, ampak če si mlad in majhen, si spretnejši in se lažje izogibaš padajočim kamnom.
Povedali so nam, da obstajajo potresi  od 1. do 12. stopnje. Pokazali so nam, kako poteka reševanje ob nesreči ter kako  pes najde ponesrečenca. 
ŽIGA AHČAN

In potem smo ustvarjali ....


Click to play this Smilebox slideshow
Create your own slideshow - Powered by Smilebox
Personalize a free slideshow design

Ni komentarjev:

Objavite komentar